Zaposlovanje starejše generacije

V številnih podjetij se dandanes srečujejo s pojavom staranja delovne sile, ki je posledica splošnega trenda staranja prebivalstva. Starejši od 50 let danes predstavljajo že enega od petih zaposlenih, kmalu pa se bo ta delež povečal na enega od štirih. Je vaše podjetje pripravljeno na to dejstvo?

Starejši spadajo med ranljivo skupino prebivalstva, ki je težje zaposljiva. Med brezposelnimi osebami je več kot tretjina starejših od 50 let, še večji pa je problem dolgotrajne brezposelnosti starejših. Staranje delovne sile le  trend, značilen za  Slovenijo, temveč se s to problematiko sooča svetovni trg delovne sile. Številne države so že sprejele ukrepe, v skladu z aktivno politiko zaposlovanja starejših oseb.

Tudi v Sloveniji obstajajo številne rešitve, ki delodajalcem olajšajo zaposlovanje starejše delovne sile, starejšim prebivalcem pa omogočajo, da ostanejo aktivni vse do upokojitve. Nekateri tovrstni ukrepi so programi, ki jih izvaja ZRSZ, na primer »Aktivni do upokojitve« in »Zaposli me« in zaposlovanje preko Javnih del. ZRSZ lahko tako delodajalcem v primeru nove zaposlitve brezposelnih starejših oseb dodeli subvencije ali sofinancira stroške zaposlitve v javnih delih. Delodajalci lahko tudi po ZIUPTD uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov za prvi dve leti zaposlitve, če sklenejo pogodbo z osebo, starejšo d 55 let, do 31. 12. 2019. Zakaj se kljub temu delodajalci ne odločajo za zaposlitev starejših?

Med najpogostejše razloge spadajo stereotipna prepričanja, da so starejši manj produktivni in sposobni za delo, slabše izobraženi, da bodo zaradi več bolniških dopustov in slabše prilagodljivosti manj uporabni in dražji ter da jih ne bodo mogli odpustiti. To pogosto ne drži, poleg tega pa ima zaposlovanje starejših v podjetju tudi drugo plat, na katero marsikateri delodajalec pozablja:

• Starejši lahko ponudijo bogate delovne izkušnje in znanje ter prenašajo le-to na mlajše delavce, v obliki mentorstva.
• Imajo močno razvite delovne vrednote, kot so pripadnost, odgovornost in zanesljivost ter širšo mrežo poznanstev, kar je lahko velika prednost pri določenih dejavnostih.
• Z ukrepi države je postalo zaposlovanje starejših cenovno ugodnejše za delodajalca.

Spodbujanje vseživljenjskega izobraževanja, razvoja kariere in medgeneracijskega sodelovanja v podjetju je izrednega pomena pri razbijanju stereotipov, da je starejša populacija nekoristna v podjetju in da je zavod njihova čakalnica za upokojitev. Mnoga podjetja se zavedajo potrebe po prilagoditvi na staranje delovne sile, zato so že začeli izvajati inovativne prakse za izboljšanje zdravja in dobrega počutja zaposlenih (vodena telovadba, promocija zdravja na delovnem mestu, toplice, izboljšanje delovnih pogojev, prilagajanje delovnih mest zmožnostim starejše populacije …).

Pri načrtovanju strategija podjetje, ki bo sledila trendu staranja delovne sile (t. i. age management), vam lahko pomaga tudi zunanja kadrovska služba. S svojim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami lahko poskrbimo, da bo tudi v vašem podjetju steklo medgeneracijsko sodelovanja s prenosom znanja in izkušenj. Če je v podjetju pretežno zaposlena starejša populacija, pa se posvetimo njihovemu adaptiranju na nove tehnologije, pridobivanju novih znanj, da imajo zaposleni zopet motivacijo, tudi v tretjem obdobju kariere. Vsako obdobje kariere je namreč pomembno za posameznika, da se čuti koristnega v podjetju.

Staranje prebivalstva je realnost in večji delež starejših delovno aktivnih je nekaj neizbežnega. Zato je pomembno, da se delodajalci zavedajo določenih specifičnih potreb starejših in glede na te potrebe prilagodijo delovna mesta. Prej kot se bodo podjetja temu prilagodila, uspešnejša bodo v prihodnosti. Prvi korak k temu je sprememba miselnosti, da se ne bo gledalo na starejše kot na breme, pač pa da se bo izkoristilo njihov potencial in prednosti, ki jih lahko doprinesejo k napredku v podjetju.

VPRAŠAJTE ZA NASVET